Na našem področju je včasih delovalo 29 mlinov, če prištejemo vse tiste, ki so mleli za ljudi iz Dobrne. Dolina mlinov se nahaja v Lokovini pod hribom Temnjak, kjer ob vznožju hriba priteče potok, ki je bil včasih poln vode in je v tej dolini poganjal kar 7 mlinov, ki so mleli za domače potrebe ali pa za dodatni zaslužek.
Najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. Našli ga boste severno od stanovanjske stavbe Lokovina 36, po domače pri Vovkovih. Stoji na desnem bregu potoka Temnjaški vrelec. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu. Mlin so obnovili, septembra 2007 je začel ponovno delovati. Je večinoma lesen in ima še ohranjene stope, ki so prava redkost pri nas, saj je poleg teh samo še en tak primerek v Sloveniji. Lastniki mlina vam po predhodnem dogovoru pokažejo tudi njegovo notranjost. Pri njih lahko pridobite tudi planinski žig.

Mlinarstvo je zelo stara in predvsem družinska obrt. V večini primerov so se mlinarji poleg svojega dela ukvarjali še s poljedelstvom. Mlini so nastali povsod tam, kjer so to dopuščale naravne razmere, moč in količina vode, padavine in površje. V Dobrni so si poleg mlinov ob nižinskih potokih postavljali na više ležečih samotnih kmetijah manjše zasebne mline. To je narekovala potreba po bližini tega gospodarskega objekta. Življenje po vojni se je ustavilo v marsikaterem mlinu. Ob potokih so mlini v glavnem utihnili ali pa so lastniki prenesli mlinske kamne domov in usposobili mlin na električno energijo. Stari vodni mlini na kamne so postali del naše preteklosti. Ruševine nam govorijo o propadu izredne dediščine gospodarske dejavnosti, obrti in tudi družbenih odnosov.